Letos pa z rožami, ki krasijo naše balkone, res nimam sreče. Konec preteklega tedna, to je nekaj dni pred ledenimi možmi, sem korita z bujno razraščenimi rastlinami znosila na prosto. Na zahodni strani hiše sem jih namestila na ograjo, na severni pa za vsak primer pustila na tleh balkona, ob zidu. Nato sem odšla predavat na morje, v Rabac. Ko sem se po treh dneh vrnila, sem lahko le nemočno zrla v razdejanje.

Severni veter, imenovan karavanški fen, ki je neusmiljeno bril okrog vogalov, je naredil izjemno škodo. Propadle so okrasne koprive, sladki krompirji so močno poškodovani. Začuda so jo moljevke dobro odnesle. Veter je razcefral velike, mehke liste abutilonov. Najbolj me je skrbela usoda bolivijskih begonij, saj so bile na največjem prepihu. A k sreči so bolj odporne, kot sem si mislila, in bodo preživele.

Ta neljubi dogodek mi je vzel veselje do nadaljnjega krašenja hiše, a prepričana sem, da me bo prej ali slej spet zagrabilo. Saj pravimo, da brez rož ne znam...