Socialistična kulturna politika dosegala nasprotje od tistega, kar je pričakovala

Književnost je bila od nekdaj del družbenih dogajanj, pravzaprav njen neizogiben korelat, ključna duhovna sestavina. Že stoletja smo bolj ali manj odvisni od posplošenih prikazov, v katerih sicer ne manjka anomalij in tragičnih primerov, nekaj na sončni strani, marsikaj na senčni, za Evropo vsaj od antike naprej, medtem ko je za drugo polovico 20. stoletja, ki smo mu bili priče, lahko glede družbene soodnosnosti, torej slovenske književnosti v senci, pišemo iz neposrednega osebnega soočenja z dogajanji pa tudi na temelju dostopne dokumentacije oziroma strokovne literature.

V kolikšni meri je nova, tako imenovana socialistična oblast v svojih revolucionarnih težnjah posegala na Slovenskem na področje umetnosti, posebej književnosti, pričajo povojne obsodbe ustvarjalcev, črni seznam prepovedanih avtorjev in ustoličenje ždanovske kulturne politike. Prevladovali so vojni, par...