Slovenci v Avstriji: Dovolj je bilo samopomilovanja, verjeti je treba predvsem vase

Prešernov nagrajenec Florjan Lipuš je sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je še ukvarjal s takratnimi razmerami na avstrijskem Koroškem, napisal pikro satiro z naslovom Lahko smo veseli: Čez noč izgine slovenska manjšina, ker so jo ugonobile temne sile. Potem ko končno Slovencev ni več, zavlada v deželi vsesplošna nacionalna strpnost. Po svojem izginotju slovenska narodna skupnost končno in dokončno uživa v pravicah in naklonjenosti sosedskega naroda, ki jih je za časa svojega obstoja še tako pogrešala. Seveda gre za karikaturo, vendar kaže in dokazuje razvoj, ki smo mu priča, da dejansko velja pri strpnosti načelo obratne sorazmernosti. Zadnjega koroškega Slovenca si lahko mirno predstavljamo na vojvodskem prestolu na Gosposvetskem polju. Toda ta pozna zmaga bo povsem jalova.

Ker nas vztrajno krčenje narodovega telesa sili, da zavzamemo ključne pol...