Nekateri misleci so se pritoževali nad krščanstvom, da ni povezano s človeško naravo. Lessing je zapisal, da je napuh kristjanov v tem, da so kristjani in ne ljudje. Nietzsche je imenoval krščanstvo nečloveško krutost, religijo za reveže volje in razuma, eno največjih evropskih narkoz. Kljub temu nasprotovanju, ki je v sodobnem času podkrepljeno z moralno permisivnostjo, uživaštvom in nihilizmom, Sveti Duh še vedno deluje po svojih darovih in ustvarja sadove pri tistih, ki se mu odprejo.

Sveti Tomaž pravi, da so sadovi to, kar pride na koncu, prijetni pridelki Svetega Duha v nas. Sveti Pavel v Pismu Galačanom predstavlja devet takih sadov. Karizmatik Manjackal jih razdeli v tri trojice: prvi trije so notranji blagoslovi, namenjeni človeku, druga skupina sadov so zunanji blagoslovi za odnose z drugimi, tretja skupina pa so blagoslovi, ki nas odpirajo k Bogu. Pomembno je, da niso nekaj mimočloveškega in nadčloveškega, ampak moč za naše uresničenje v Kristusovem Duhu....