Navajen sem na drugačnega papeža! Na tistega izpred petih let, ko je na svojem prvem obisku domovine v Kölnu vedro in optimistično nagovarjal mlade na njihovem svetovnem srečanju. Nisem pa navajen na takega, kot se mi je razkril v besedah pozdravnega pisma, ki ga je na odprtju 2. ekumenskega shoda v sredo, 12. maja 2010, v Münchnu prebral nadškof Marx. Kaj je bilo v papeževem pismu nenavadnega? Datirano je v Vatikanu na ponedeljek, 10. maja 2010. Ko je bilo prebrano, je bil papež Benedikt XVI. že na pastoralnem obisku na Portugalskem. Vem, da bi bil zelo rad tudi v Münchnu, na tako velikem ekumenskem srečanju, ki sta ga drugič v zgodovini priredili v Nemčiji katoliška in evangeličanska Cerkev. To je moč razbrati iz njegovih uvodnih besed: »Rad se spominjam let, ko sem bil münchensko-freisinški škof in sem živel v prelepi bavarski prestolnici.« Do tu nič nenavadnega. V nadaljevanju svojega pisma pa je postal nekoliko nenavaden, rekel bi, potrt in tiha bolečina curlja iz zapisa...