Človeštvo zahodne civilizacije je pozabilo na veliko upanje, namesto tega goji majhna upanja in užitke. Nekdo je zapisal, da bo nekega dne umrl, do takrat pa bo užival v nesmrtnosti. Kljub temu je v ljudeh pozitivna naravnanost, ki ni iluzija ali zakrivanje resnice, ampak pogum za odprt in dobrohoten pogled na stvarnost, za premagovanje trenutnih neuspehov in iskanje novih rešitev. Pravijo, da so optimisti bolj zdravi, se bolje počutijo in ustvarjajo pozitivno ozračje. Optimizma se je mogoče naučiti in ga sprejeti kot navado za premagovanje različnih ovir.

Krščansko ime za optimizem je upanje. Brunner pravi, da je to hrbtenica človeškega življenja in mišljenja. Majhna upanja se povezujejo v veliko upanje človeštva po odrešenju in sreči, na katero je odgovoril Bog v Kristusovi velikonočni žrtvi. Zato noben polom ni brez izhoda. Kristus je v svoji ljubezni spremenil največje zlo in smrt v dar novega življenja. V svojem Svetem Duhu nam podarja moč za nova vstajenja in upanj...