Odmevi, predlogi
Odmevi, predlogi
Meje svetosti
Ljudje smo raznoliki in v tem je veliko veselja. Da je nekdo tako zelo različen od tebe in hkrati iskreno vesel v nečem, česar drugi ne razume najbolje. Brez vsakršne ideologije, sebičnosti in lastniškega odnosa. In tam še bolj velja preprost rek: česar se mi veselimo, radi z drugimi delimo. Ob takem razmišljanju je še toliko bolj nepotrebno demoniziranje letošnjega slovenskega evharističnega kongresa akademika Tineta Hribarja z njegovo primerjavo z evharističnim kongresom iz leta 1935. Čeprav imam rad odprto Hribarjevo razmišljanje in njegov kritično-analitični pogled na slovensko družbo, me tokrat s svojo kritiko, oceno in utemeljitvijo ne prepriča. Vsaka dobra kritika (kot iskalka resnice) je še kako potrebna in jo v našem prostoru zagotovo primanjkuje, a ko kritika prestopi svoje bregove v smer nerealnega strahu in ujetosti v že preživele vzorce, jo je potrebno prikazati kot prazno, kot tisto, ki v sebi ne nosi kali življenja. Ta Hribarjev »strah« j...
Ljudje smo raznoliki in v tem je veliko veselja. Da je nekdo tako zelo različen od tebe in hkrati iskreno vesel v nečem, česar drugi ne razume najbolje. Brez vsakršne ideologije, sebičnosti in lastniškega odnosa. In tam še bolj velja preprost rek: česar se mi veselimo, radi z drugimi delimo. Ob takem razmišljanju je še toliko bolj nepotrebno demoniziranje letošnjega slovenskega evharističnega kongresa akademika Tineta Hribarja z njegovo primerjavo z evharističnim kongresom iz leta 1935. Čeprav imam rad odprto Hribarjevo razmišljanje in njegov kritično-analitični pogled na slovensko družbo, me tokrat s svojo kritiko, oceno in utemeljitvijo ne prepriča. Vsaka dobra kritika (kot iskalka resnice) je še kako potrebna in jo v našem prostoru zagotovo primanjkuje, a ko kritika prestopi svoje bregove v smer nerealnega strahu in ujetosti v že preživele vzorce, jo je potrebno prikazati kot prazno, kot tisto, ki v sebi ne nosi kali življenja. Ta Hribarjev »strah« j...