Spet smo pri zgledu skromnega, v ničemer »izstopajočega« ali nenavadnega življenja moža, ki je bil preprost župnik, nepoznan zunaj meja svoje župnije in mesta. Njegov življenjepisec ga v našem »Letu svetnikov« lepo opiše: »Ni bil arški župnik … Njegova svetost je bila v tem, da je v svojem poklicu kot redovnik in župnik živel v najprisrčnejši zvezi s križanim Gospodom dan za dnem, z vsakim dejanjem, s slehernim trenutkom.« Njegova otroška leta je zaznamovalo življenje v revni kmečki družini, kjer je moral skupaj z brati in sestrami pomagati pri delu na polju in v gozdu. Ker ni mogel obiskovati šol, ga je domači župnik sam učil: od branja in pisanja do zahtevne latinščine in drugih potrebnih predmetov. Tako je lahko z osemnajstimi leti, kljub nasprotovanju očeta, zapustil dom in stopil v red servitov v Firencah. Tu si je izbral redovno ime Anton Marija, naredil noviciat in slovesne zaobljube ter bil leta 1...