Žalostno sem se vozil po zasneženi poljski pokrajini domov, v avtobusu, kjer sem bil bolj kot ne le tiho, s pogledom na srnjačke, ki so dirjali čez polja in lovili zadnje sončne žarke, ko se je sonce počasi spuščalo in čaralo dolgo noč vožnje pred nami. Zadnje sončne žarke sem ujel tudi sam in v že skoraj medli svetlobi mi je uspelo prebrati pismo prijateljice, ki ni mogla priti v Poznan in mi ga je le posredovala po nekom drugem. Poznan bi lahko pomenil najino vnovično dragoceno srečanje, vendar ni.

Je pa to mesto združilo in povezalo mnoge druge vezi. Mesta imajo svojo zgodovinsko in kulturno vrednost, marsikdaj so tudi nacionalnega pomena, vendar osebno dojemanje sveta od marsikoga zahteva več, da se lahko kakšno mesto vtisne v spomin. Lepo je videti znamenitosti in pasti oči na mogočnih stavbah, vendar ko na teh ulicah vidiš oči, ki si jih vsaj pol leta srčno pogrešal, mesto postane Mesto in Poznan ni več le eno izmed poljskih ve...