O gledanju na druge: Premišljevanje skrivnosti božjega in človeškega obličja je prednostna pot, ki vodi k miru. Ta se dejansko začenja, ko gledamo na druge s spoštovanjem in prepoznavamo v obličju drugega osebo ne glede na barvo njegove kože, narodnost, jezik in vero. Toda, kdo lahko jamči za to, kar bi lahko imenovali »globina« obličja osebe, če ne Bog? Dejansko smo sposobni v obrazu drugih odkriti brata v človečnosti le, če imamo v srcu Boga; ne sredstvo, marveč cilj, ne tekmeca ali sovražnika, marveč drugi »jaz«, vidik neskončne skrivnosti človeka. Naše razumevanje sveta, zlasti drugih ljudi, je v bistvu odvisno od navzočnosti Svetega Duha v nas. To je neke vrste resonanca: človek praznega srca ni sposoben razumeti nič več kot enolične slike brez globine. Čim bolj pa v nas prebiva Bog, tem bolj smo občutljivi za njegovo navzočnost v tistih, ki nas obkrožajo – v vseh stvareh, posebej pa v drugih ljudeh.

3. januarja v govoru med mašo na praznik Marije, Božje...