Nekoč sem prebral zgodbo, ki govori o vojaku, ki so ga privedli pred sodišče, ki ga je vodil Aleksander Veliki – poznan kot eden največjih antičnih vojskovodij zaradi plenjenja in drugih zločinov. Ko je slavni vojskovodja poslušal obtožbe na vojakov račun, se je obrnil na obtoženega in ga vprašal: »Vojak, kako se imenuješ?« »Aleksander,« odgovori obtoženi. Aleksander Veliki ga je spet vprašal: »Kako se imenuješ?« In obtoženi v drugo odgovori: »Aleksander.« Sedaj je postal vojskovodja besen: »Vprašam te: kako ti je ime?« In ko mu je obtoženi znova postregel z enakim odgovorom, je Aleksander Veliki jezno odvrnil: »Spoznan si za krivega in boš kaznovan. V prihodnje pa spremeni ali svoje življenje ali pa svoje ime, kajti nihče ne more nositi imena Aleksander in se vesti tako, kakor si se vedel ti.«

Tudi jaz nosim svoje ime »kristjan« oz. »Kristusov«, ki sem ga prejel pri krstu. S krstom sem postal kristjan, dejansko pa to postajam s svojim življenjem. Vsak dan mi prinaša vpraša...