Berem na straneh Božje knjige z naslovom Stane Gabrovec: z Bogom si je bil na »ti«, s prijatelji – »vse življenje sem jih srečeval na vseh mojih potih« – sem odkrival čudovite ljudi. Prva prijateljstva so nastala kar v družini. »Ali ni lepo reči, na primer, to je moja sestra in hkrati moj prijatelj; druga so ostala v spoštljivem, svetlem razmerju učenca do učitelja, tretja so tista običajna med vrstniki, sodelavci, sošolci.« V kamniški druščini, ki se mu je vtisnila v spomin, je bil med drugim akademik Emilijan Cevc, na predvojnih Zapricah je preživljala poletni oddih številna gospoda, med njimi Oton Župančič s svojimi sinovi, kasnejši ugledni literarni zgodovinar France Koblar ter književnik Juš Kozak.

Za vse življenje so njegovo krščansko samopodobo oblikovali profesorji v dijaških in študentskih letih. Bil je sprejemljiv za vse dobro in plemenito, kar so prinašali v svoje učne ure, odličen bralec Božjega rokopisa v...