Večkrat sem bil povabljen k spletni mreži facebook.

Včasih smo se mladi družili drugače. Na poti iz šole smo se ustavili ob vaškem vodnjaku in pretresali aktualne zadeve. Tudi obračunali smo med seboj. Staknili smo kakšno buško, a se v kratkem pobotali.

Danes je mnogim otrokom ta neposreden način druženja odvzet. Starši jih pripeljejo do šolskega praga in domov tudi takrat, ko to ni potrebno. Druženje se je preneslo na svetovni splet. Vse je videti kot v realnosti: med seboj se pogovarjajo, si dopisujejo, se opazujejo in med seboj obračunavajo. Skoraj do krvi. Razlika je le v tem, da se »družijo« izza računalniškega zaslona, ne pa v živo. In prav to daje marsikomu potuho za žalitve, poniževanje, zmerjanje, besedne napade na drugega, ki si jih sicer v obraz ne bi upal izreči. Tvegal bi bližnje srečanje s pestjo.

Mnogi prestopijo meje dovoljenega. Širijo neprikrite grožnje, oblikujejo sovražne skupine, napeljujejo h kriminalnim deja...