S »fičkom« v Sveto deželo (I.)
S »fičkom« v Sveto deželo (I.)
Romanje prof. dr. Franca Rozmana in prelata Franca Vrhunca v Sveto deželo od 7. septembra do 6. oktobra 1964
V času zasedanj 2. vatikanskega koncila (od leta 1962 do 1965) so v Nazaretu gradili novo cerkev Gospodovega oznanjenja. To je največja in najlepša Marijina cerkev v Sveti deželi. Tedanji nazareški škof katoličanov vzhodnega obreda je bil med koncilskimi očeti in je po vsakoletnem zasedanju koncila vabil in organiziral romanje škofov v Sv. deželo. Škofom je želel pokazati gradnjo nove cerkve v Nazaretu in jih povabiti, naj denarno podprejo to gradnjo in Mariji kot dar posredujejo dela svojih umetnikov: slike, kipe, mozaike in podobno. Tako so se romanja v Sv. deželo po vsakoletnem zasedanju koncila udeležili tudi vsi trije tedanji slovenski ordinariji: ljubljanski nadškof dr. Jože Pogačnik, mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik in koprski škof dr. Janez Jenko. Vsi trije slovenski škofj e so bili navdušeni nad tem romanjem in ga priporočili tudi drugim, zlas...
V času zasedanj 2. vatikanskega koncila (od leta 1962 do 1965) so v Nazaretu gradili novo cerkev Gospodovega oznanjenja. To je največja in najlepša Marijina cerkev v Sveti deželi. Tedanji nazareški škof katoličanov vzhodnega obreda je bil med koncilskimi očeti in je po vsakoletnem zasedanju koncila vabil in organiziral romanje škofov v Sv. deželo. Škofom je želel pokazati gradnjo nove cerkve v Nazaretu in jih povabiti, naj denarno podprejo to gradnjo in Mariji kot dar posredujejo dela svojih umetnikov: slike, kipe, mozaike in podobno. Tako so se romanja v Sv. deželo po vsakoletnem zasedanju koncila udeležili tudi vsi trije tedanji slovenski ordinariji: ljubljanski nadškof dr. Jože Pogačnik, mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik in koprski škof dr. Janez Jenko. Vsi trije slovenski škofj e so bili navdušeni nad tem romanjem in ga priporočili tudi drugim, zlas...