Okrog 150.000 Poljakov se je v nedeljo, 18. aprila, zbralo v Krakovu, da bi se še zadnjič poslovilo od preminulega državnega predsednika Lecha Kaczynskega in njegove soproge, ki so ju k zemeljskemu počitku po maši zadušnici položili v grobnico v kripto stolnice na Wawlu, na sarkofag pa bodo na spominsko ploščo napisali tudi imena preostalih 94 žrtev nesreče. To je vsaj deloma pomirilo nasprotnike njunega pokopa na kraju, kjer počivajo poljski kralji in narodni junaki, ne pa tudi predsedniki. Pogrebne slovesnosti se zaradi širjenja oblaka vulkanskega prahu iz ognjenika na Islandiji nad širše območje Evrope niso mogli udeležiti številni državniki; tudi dekan kardinalskega zbora Angelo Sodano, ki bi sicer vodil somaševanje. Njegov govor, v katerem je Poljake pohvalil, da so vedno ravnali prav, kadar so bili v preizkušnji, in našli pot k boljšemu družbenemu sožitju, v prihodnje pa naj, tega si želi tudi papež, »vztrajajo v edinosti« in dejavno sodelujejo z drugimi narodi, je pri maši pr...