Pred nekaj leti so me starši desetletnega fanta prosili, če bi sinu, recimo mu Janez, nudila učno pomoč. »Ima nekaj težav pri slovenščini in angleščini, drugače je pa priden,« sta povedala. No, ko sva s fantom preverila dejansko raven njegovega znanja (obeh predmetov), sem ugotovila, da teh težav ni »samo nekaj«. Ugotovila sem, da mu zelo primanjkuje besednega zaklada (pri obeh jezikih) in da nikakor ni pripravljen vlagati kakršenkoli trud, da bi to izboljšal. Tega pa ni bil pripravljen priznati in sprejeti niti Janez niti, zanimivo (a simptomatično), njegovi starši. Sprva nisem vedela, kako zagristi v to jabolko, potem pa se mi je posvetilo. Staršem in fantu sem povedala, da mu bom brezplačno pomagala, če bo vsak teden prebral vsaj en strip ali manjšo, otroško knjigo. Tedni so minevali, z Janezom in njegovimi starši smo se videvali vsak dan, moje vprašanje, katero knjigo je prebral ta teden, pa je ostalo brez odgovora. Tako sem po štirih tednih, ko bi Jane...