Bili so časi, ko so ljudje doživljali duhovnika kot moža, ki varuje sveto in je oddaljen od sveta. Cesarji in drugi voditelji so poskrbeli, da je imel poseben družbeni status. Bival je v velikem župnišču, bil izobražen, poznal je kulturo in žel spoštovanje. Toda čas se je spremenil in z njim tudi način opravljanja duhovniškega poslanstva. Valovi sekularizacije so naredili svet zelo človeški, zato je takšna tudi govorica duhovnikov; kar oznanjamo, potrjujemo z življenjem. Naša človeškost je namreč posredovalka božjih dobrin, seveda lahko to podpira ali pa zavira.

Duhovniki naj bi bili uravnovešene osebe, odprti sogovorniki sodobnega človeka in svobodni ter odgovorni za uresničevanje svojega poslanstva. Janez Pavel II. je izpostavil nekatere lastnosti duhovnika: ljubezen do resnice, poslušnost, spoštovanje vsake osebe, smisel za pravičnost, zvestoba dani besedi, sočutje, skladnost, uravnovešenost v sodbi in obnašanju. Duhovniki smo poklicani, da bi bili ljudje za skupnost: z...