Bila je sobota velikonočnega tedna, 10. aprila, pred praznikom Božjega usmiljenja. Dva avtobusa, polna bogoslovcev z mednarodnih škofijskih misijonskih seminišč »Redemptoris Mater« (iz Takamatsuja iz Japonske, Kijeva in Vinice iz Ukrajine in našega iz Varšave) sta peljala iz Łodza do Niepokalanowa. Od torka smo romali od Krakova do Auschwitza in Wadowic preko Čenstohove in Zdunske Wole do Marijinega mesta Niepokalanow po poteh in sledovih sv. Maksimiljana Marije Kolbeja. Ob devetih dopoldne je hvalnice v avtobusu prekinil telefonski klic: predsednik republike, njegova žena in celotna delegacija so umrli v letalski nesreči. Leteli so v Smolensk in hoteli priti k maši v Katin. To je sveto mesto za vse Poljake, saj je bil tam umorjen cvet poljske inteligence. Letos mineva 70 let od tega dogodka, ki ga svet premalo pozna, sama Rusija pa je imela do sedaj težave, da bi ga priznala kot genocid, zločin enega naroda nad drugim. V sredo sta bila tam oba premiera, Putin in Tusk.

Tud...