Oprostili mi boste, če bom za izhodišče izhajal iz osebne izkušnje. Verjamem, da lahko z njo primaknem majhen kamenček v temačen mozaik spolnosti odraslih z mladoletniki. Mračen za nas, danes. Ni namreč malo takih med neupogljivimi moralizatorji, ki so bili dejavni apostoli »spolne svobode« v šestdesetih letih.

Tisti, ki niso živeli v istih časih, bodo začudeni ob katerem od številnih, preštevilnih takratnih sloganov. Spolna svoboda za vsakega in z vsakim! Vključno z otroki, temi najprej, da bi jih takoj nato vzgajali za »nezatiralen, osvobojeni eros«. Med temi zagovorniki spoštovanja malčkov – toda samo danes to ponavljajo – so številni, za katere ne velja, da gojijo spoštovanje do najmanjših. Gorje torej tistemu, ki se dotakne že rojenega. Toda gorje tudi tistemu, ki brani še nerojene otroke. Brani jih ne pred nadlegovanjem, ampak nasilnim izkoreninjenjem iz maternice. Liberalna ogorčenost ni do vseh enaka: gotovo je v prid varnega otroštva, toda samo tega, ki je prežive...