»Slikam in pišem vzporedno. Slike dopolnjujejo nekaj, česar ne moreš povedati, besede pa nekaj, česar ne moreš pokazati. Včasih slike kričijo po besedi, drugič lahko besedni svet oblikujem z barvo.«



Gustav Januš je eden redkih koroških ustvarjalcev, ki je enako prepoznaven v svetu likovne in literarne umetnosti. Da je prej naslikal sliko kot napisal pesem, rad pove. »Bilo je v sedmem razredu, profesor je dobro ocenil slike, kar me je spodbudilo, da sem začel redno slikati in da sem kasneje maturiral iz likovne umetnosti.« V semenišču na Plešivcu pa je imeli tudi glasilo. »Spodbujali so nas, da smo kaj napisali – tam sem objavljal prve pesmi.« S pisanjem je nadaljeval v reviji Mladje, okrog katere so se zbirali mladi privrženci slovenske literarne besede.

Z besedo potovati ...
»Ko sem začel pisati pesmi, sem pisal bolj abstraktno in na literarnih večerih sem zaznal, da so ljud...