Ali veste?
Ali veste?
Srček dela tika taka
Bolezni srca in ožilja so najpogostejši vzrok smrti v Evropi in pri nas: po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije so bile leta 2008 v naši državi usodne za kar 39,5 odstotka umrlih. Sodobna medicina je sicer v zadnjih desetletjih dosegla velik napredek pri zdravljenju bolezni srca in ožilja. Eden od izrazov tega napredka so tudi srčni spodbujevalniki, ki z oddajanjem električnih dražljajev obolelim zagotavljajo normalen srčni ritem. Prvi srčni spodbujevalnik sta 8. oktobra 1958 vstavila švedska kardiologa Ake Senning in Rune Elmqvist, ki sta s tem rešila življenje tedaj 43-letnemu Arneju Larssonu. Ta je potem živel še polnih 43 let, v tem času pa so mu po nekaterih podatkih skupno vstavili kar 26 srčnih spodbujevalnikov. V teh dneh mineva natančno 45 let, odkar so prvi srčni spodbujevalnik vstavili tudi v Sloveniji. Poseg sta 16. aprila 1965 na Kliniki za kirurgijo srca in ožilja v Ljubljani opravila kardiokirurg Miro Košak in kardiol...
Bolezni srca in ožilja so najpogostejši vzrok smrti v Evropi in pri nas: po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije so bile leta 2008 v naši državi usodne za kar 39,5 odstotka umrlih. Sodobna medicina je sicer v zadnjih desetletjih dosegla velik napredek pri zdravljenju bolezni srca in ožilja. Eden od izrazov tega napredka so tudi srčni spodbujevalniki, ki z oddajanjem električnih dražljajev obolelim zagotavljajo normalen srčni ritem. Prvi srčni spodbujevalnik sta 8. oktobra 1958 vstavila švedska kardiologa Ake Senning in Rune Elmqvist, ki sta s tem rešila življenje tedaj 43-letnemu Arneju Larssonu. Ta je potem živel še polnih 43 let, v tem času pa so mu po nekaterih podatkih skupno vstavili kar 26 srčnih spodbujevalnikov. V teh dneh mineva natančno 45 let, odkar so prvi srčni spodbujevalnik vstavili tudi v Sloveniji. Poseg sta 16. aprila 1965 na Kliniki za kirurgijo srca in ožilja v Ljubljani opravila kardiokirurg Miro Košak in kardiol...