Skozi celotno velikonočno skrivnost diha božje usmiljenje. Kakor ga je Jezus konkretno pokazal na čudežnih ozdravljenjih, tako je dal tudi apostolom oblast, da so v njegovem imenu delali čudeže. Cerkev, ki je komaj nastala, je s tem postala središče pozornosti. Prvo berilo poroča, da je ljudstvo apostole poveličevalo. Med ljudmi so se spontano širili pogovori o tem na vse strani. Posledica tega je bila, da so se pridruževale Cerkvi vedno večje množice, ki jim je ogenj oznanjevanja evangelija prežel celotno zavest.

Vidimo, da ima obilje čudežev na začetku Cerkve smisel v tem, da v kratkem času pozornost celotne javnosti pritegne k pojavu krščanstva. Tako se je moral vsak vprašati, kaj je to. Nastala je širokopotezna radovednost, ki je zasenčila sovraštvo tistih, ki so Jezusa neusmiljeno hoteli izbrisati.

Ljudstvo je odgovorilo s hvaležnostjo za Jezusovo dobroto, ljubezen, ki ne mine. Spoznalo je, da je Kristus po krivici zavržena skala, na kateri stoji stvarjenje...