Kdaj vas bo srečala pamet?« Kar zadeva drugo vprašanje, upam, da takrat, ko nas bo končno »čavsnil« Sveti Duh. Sami se namreč nenehno baramo pa baramo, zakaj da ni mogoče, da bi odločali o sebi in za sebe po trezni, po zdravi pameti. Zelo krepko sem prepričan, da bi se to zgodilo že davno, ko bi odločil zdravi razum naših ljudi, brez prišepetačev ter spletkarjev z vladnih uradov v Celovcu, na Dunaju pa v Ljubljani.

Prva resnica je, da hočemo ostati Slovenci. Druga resnica je, da zahtevamo, da nas vlada in oblasti Republike Slovenije pri tem pošteno podpirajo, bodrijo, v besedah in dejanjih. Če nočejo, da ostanemo Slovenci, naj nam to glasno pa jasno povejo. Bomo vsaj vedeli, pri čem smo. Si bomo že sami pomagali in bomo ostali Slovenci.

Z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu nam pravijo, naj se lepo vedemo, naj smo (bolj) pridni, pa že bo. Pridni do Celovca, do Dunaja, do Ljubljane. Zato smo, pri čemer smo. Člani uspešnih narodnih manjšin nam očitavajo, da smo...