Zvesti služabnik besede
Zvesti služabnik besede
Ob 30. obletnici smrti nadškofa Jožefa Pogačnika (28. 9. 1902–25. 3. 1980)
»Najbolj bi zadel bistvo vašega celotnega poslanstva med nami, če bi se omejil na eno: da ste namreč v skladu z naukom koncila imeli oznanjevanje evangelija za glavno nalogo vsega svojega življenja, najprej duhovniškega, nato škofovskega.« Tako je ob zadnjem nagovoru ob slovesu od nadškofa Jožefa Pogačnika 28. marca 1980 v ljubljanski stolnici dejal njegov dolgoletni pomožni škof Stanislav Lenič. Jožef Pogačnik je v 53 letih duhovniške službe in sedemnjastih letih vodenja ljubljanske nadškofije »božjo besedo oznanjal z izbrušeno človeško besedo, saj je bil po srcu pesnik, ki se je, ko je zorel, sklonil k resnici in znanosti«.
Rodil se je v Kovorju pri Tržiču, očetu kmetu in mlinarju, kar ga je tako zaznamovalo, da je kasneje v škofovski grb postavil mlin. Kot marljivega gojenca Marijanišča v Ljubljani in maturanta klasične gimnazije (leta 1922) so ga po odločitvi za študij teologije pos...
»Najbolj bi zadel bistvo vašega celotnega poslanstva med nami, če bi se omejil na eno: da ste namreč v skladu z naukom koncila imeli oznanjevanje evangelija za glavno nalogo vsega svojega življenja, najprej duhovniškega, nato škofovskega.« Tako je ob zadnjem nagovoru ob slovesu od nadškofa Jožefa Pogačnika 28. marca 1980 v ljubljanski stolnici dejal njegov dolgoletni pomožni škof Stanislav Lenič. Jožef Pogačnik je v 53 letih duhovniške službe in sedemnjastih letih vodenja ljubljanske nadškofije »božjo besedo oznanjal z izbrušeno človeško besedo, saj je bil po srcu pesnik, ki se je, ko je zorel, sklonil k resnici in znanosti«.
Rodil se je v Kovorju pri Tržiču, očetu kmetu in mlinarju, kar ga je tako zaznamovalo, da je kasneje v škofovski grb postavil mlin. Kot marljivega gojenca Marijanišča v Ljubljani in maturanta klasične gimnazije (leta 1922) so ga po odločitvi za študij teologije pos...