Človek, ki si drzne danes v javnosti glasno spregovoriti o vrednotah, tvega, da ga bodo razglasili za čudaka. Te dni se je v eni izmed slovenskih revij sociolog kulture Jože Vogrinc razpisal o po njegovem mnenju neznosnem pojavu – v javnosti da se oglašajo nestrpneži, ki o sebi mislijo, da so moralnejši od drugih, in pridigajo vrednote. Sestavek je zaključil nekako takole: Dobro se je spomnit i(…), da lahko gospodarstvo zavozi tudi minister, ki ni nikoli ukradel kocke sladkorja v bifeju. Pošten fanatik na oblasti? Ne, hvala!

Ob prebiranju tega pisanja, s katerim nas hoče avtor prepričati, da poštenje ni dovolj, se mi je obrnil želodec. Ne zato, ker ne bi veljalo, da zgolj poštenje marsikdaj res ne zadošča, temveč zato, ker verjamem – če hočete tudi fanatično –, da brez poštenja pač ne gre. Vogrinčevo razglabljanje o kocki sladkorja je v času krize, ki jo je povzročil neizogibni razpad finančnih piramid na ravni nacionalnega in globalnega gospodarstva, naravnost perv...