Slovenski verniki smo kar malce razvajeni, ker lahko skorajda na vsakem koraku naletimo na cerkev, kapelo ali znamenje, s katerimi je posejana naša dežela. Čeprav smo torej vajeni obilja, pa nas na Svetih gorah nad Sotlo najbolj navduši ravno to, da se na vrhu gozd­nate vzpetine gnete kar pet svetišč – poleg Marijine cerkve še štiri kapele. Na Svete gore pelje iz doline prijetna pešpot, obdana s pomladnim cvetjem, pod vrhom je slikovit križev pot, z vrha pa je tudi lep razgled.

Ko se cesta iz Bizeljskega vzpne na gozdnato Orlico, prispemo do odcepa k približno poldrugi kilometer oddaljenim Svetim goram. Če vaše noge niso več dovolj poslušne ali če v visokih petah nimajo dovolj opore, se mirno z avtom zapeljite do parkirišča pod vrhom. Drugače pa je romanje bolje začeti v dolini, da se med hojo umirimo in začutimo, da pot spreobrnjenja ni kratka in lagodna.

Bistrica ob Sotli se je nekoč imenovala Sv. Peter pod Svetimi gora...