Pri nas je obupno, in to vse, odkar sta se mož in sin tako hudo sporekla, da je v navalu besa sin udaril očeta. Od tedaj ne govorita več.

Ni dvoma, da je vsako nasilje, in to v katerikoli obliki, nesprejemljivo. Vaš mož je leta in leta grdo ravnal s sinom, zdaj pa je sin končno dovolj odrasel, da se očeta ne boji več in se mu je maščeval. Sedaj se je med vami vse močno zamajalo, začeli ste se izogibati drug drugemu in skupaj delate samo najnujnejše. Verjamem, da je nemogoče sedeti skupaj za isto mizo, ko se sploh ne zmorete več pogovarjati in se le odsotno pozdravite. V hišo ne vabite nikogar več, temveč bežite vsak v svoj svet, po svojih opravkih in obiskih, saj je bližina postala vse prej kot prijetna.

Vsi pa se verjetno tudi že zelo dobro zavedate, da tako ne gre več dalje in da je tudi živeti po starem postalo nevzdržno. Torej se je nekaj moralo zgoditi. In zgodilo se je tisto, kar je bilo najbo...