Večkrat slišimo izjavo: na različnih bregovih sva. Čudovito, saj to je res! Na različnih bregovih sva. Jaz z mojega brega vidim le en del tvoje dežele in ti s svojega brega vidiš le en del moje dežele. Vse drugo nama je skrito. Če misliva, da poznava deželo drugega, sama sebi laževa. To lahko spoznava samo, če prideva drug k drugemu na obisk. Toda kako? Potrebujeva most. V deželo drugega vodi poseben most. Posebnost tega mostu je, da je zelo ozek. Po njem lahko hodi le človek brez prtljage. Osebna izkaznica bo čisto dovolj. Največje darilo, ki ga prinesemo, smo mi sami in naša otroška radovednost – kaj je to? Prtljaga bi nam le škodila. V njej bi bile naše smeti, s katerimi bi popacali to deželo. To bi bila naša stališča, mnenja, predsodki sodbe. Rekli bi: »To že ne bo veljalo! To ni mogoče! Zagotovo si mislil drugače. V tem je nekaj laži. Ono pa je zamolčal. Zakaj tako misliš? Zakaj si to rekel? Potem me sploh ne razumeš!« In ne bi videli dežele drugega, ampak le našo prtljago. Zat...