Življenje iz vere bi se izmaličilo, če ga ne bi vedno znova obnavljali v prvobitni podobi.

V prvem berilu (Joz 5,9–12) vidimo, da je po rešitvi Judov iz Egipta in njihovi stalni naselitvi v obljubljeni deželi obveljalo, da prvobitna podoba vere živi tam, kjer se izvaja obreza. Zato je tisto stanje, ki je nastalo v Egiptu, kjer so obrezo opustili, označeno z etiketo »egiptovska sramota«.

Obreza dejansko ni nastala kot versko znamenje. Izvajali so jo vsi narodi Bližnjega vzhoda in tudi Egipčani. Judje pa so jo sprejeli kot znamenje zaveze. S tem je dobila verski pomen. V času Jezusovega življenja na zemlji so jo že vsi drugi narodi opustili, samo Judje so še obrezovali novorojene dečke. Ko se je misijon prve Cerkve usmeril k spreobračanju poganov h krščanstvu, so kristjani iz judovstva hoteli doseči, da bi obrezovali tudi spreobrnjence iz poganstva, vendar je apostol Pavel to odločno preprečil iz temeljnega uvida bistva krščanstva, ki mu ga je podaril Kristus ob spre...