Skozi okno učilnice 1.a je lep razgled v park. V njem raste velika lipa. Ob neki priliki je eden od dijakov oblikoval stavek: »Zunaj je veliko drevo.« Rekel sem mu, da bi bilo bolj sporočilno, če bi povedal, katere vrste drevo vidimo skozi okno in bi ga poimenoval. Da se z besedo lipa, hrast, breza … bolj približamo konkretni pojavnosti kot z abstraktnim izrazom drevo. Strinjal se je z mano, a kaj, ko drevesa ni znal poimenovati. Pa ne le on, ampak ves razred ni prepoznal lipe, drevesa, ki ga je že pol leta vsak dan gledal skozi okno. Septembra ga je videl še v vsem zelenem razkošju, novembra je lahko opazoval njegovo rumenilo in to, kako se je sleklo in pripravilo za zimo, pozimi je videl mehkobno nežnost vej, ki se zibljejo v vetru in sprejemajo nase belino mokrega elementa. Dijaki prav tako niso razpoznali bukve, ki raste ob lipi.

S sinom se že nekaj let prepirava o tem, kdaj je treba iti spat in kdaj delati. On je mnenja,...