Spreobrnjenje je ena najbolj pogosto izrečenih besed v postnem času, vendar ga je težko doseči. Eden izmed razlogov za to je, da nadzorujem ta proces in ne dam dovolj prostora Duhu, ki nas vedno kliče k temu. Spreobrnjenje je predvsem dar, ki se razodeva v odločitvah. Je izročitev svojega srca v božje srce. Pomeni prepustiti se popolnoma Bogu. To je težko, ker ne vem, kako se bo ‚končala‘ ta avantura. Bog je nepredvidljiv in preseneča!

Potrebno je prevetriti Cerkev, še posebej ob aferah. Vsi smo soodgovorni za to, kar se v njej dogaja. Vendar ni samo človeška, ampak je tudi božja, saj jo vodi Bog. V cerkvenih občestvih in strukturah smo ljudje s svojimi življenjskimi zgodbami, a vedno potrebni božjega usmiljenja. Pri duhovniškem posvečenju me je najbolj nagovoril trenutek, ko sem ležal na tleh in je občestvo molilo ob petju litanij. To, kar bom postal, bom po božjem delovanju in človeškem posredniku. Majhen sem pred Bogom, krhek, celo nevreden, a vedno...