Sveta gora Horeb, pod katero se je ob gorečem grmu Mojzes srečal z Bogom (prvo berilo: 2 Mz 3,1–8a.13–15), se je imenovala tudi Sinaj. To ime nosi še danes. Podoba »Gospodovega angela« pomeni Boga samega. Tudi ogenj pomeni navzočnost Boga. To, da grm ni zgorel, je znamenje večnosti Boga, ki ni odvisna od ničesar na zemlji. To, da je bila prikazen oddaljena in je moral Mojzes vzeti pot pod noge, da je prišel do ognja, je znamenje našega odnosa do Boga. Mnogo vernih ljudi čuti, kakor da je Bog daleč. Ta svet se jim zdi oddaljen od Boga. To oddaljenost povzroča zlo. Zaradi zla je svet videti razbožanjen, čeprav nima razloga za svoje bivanje sam v sebi.

Človek je torej poklican, da prekorači to oddaljenost od Boga: najprej, da Boga sploh opazi, potem pa se mu korak za korakom približuje in začuti božjo bližino ter končno zasliši božji glas.

Razdalja med Bogom in Mojzesom je padla. Mojzesov strah ni več potreben. Popolna bližina z Bogom pomeni, da Bog Mojzesu da osebn...