Pisanje pesmi je zame nuja
Objava:
06. 03. 2010 / 23:00
Deli:
Čas branja:
13 minut
Nazadnje Posodobljeno:
04.03.2010 / 12:05
Pisanje pesmi je zame nuja
Naš pogovor - p. Vladimir Kos
Sredi devetdesetih let je po dolgih petdesetih letih spet stopil na slovenska tla. »Na meji so me po slovensko nagovorili, zatem sem vsepovsod videl samo slovenske napise!« je nekaj dni po prihodu (leta 1995) dejal v pogovoru za Družino. Med drugo svetovno vojno se je kot bogoslovec pridružil domobranski vojski, se med revolucijo znašel na vetrinjskem polju in le »znanje jezikov« in »božja previdnost«, kot pravi, sta ga rešila morišč kočevskih gozdov. S Koroškega je »zbežal« v Rim, kjer je doštudiral, po posvečenju pa stopil v jezuitski red in odšel v mlado jezuitsko provinco na Japonskem. Na tokijski univerzi je pet desetletij poučeval filozofijo (in druge vede), »ob popoldnevih« pa misijonaril med cunjarji v tokijskem predmestju, pomagal graditi zavetišča za revne otroke in ostarele. Bolj kot filozofa, teologa in misijonarja pa p. Vladimirja Kosa doma poznamo kot pesnika. Pravi, da pesniških zbirk ne šteje, »menda pa jih je blizu dvajset«. Od leta 1995 prihaja v domo...
