Ko slišimo besedo plenice, pomislimo vedno na dojenčke. Včasih so jih morale mame redno prati, zdaj uporabljajo večinoma take za enkratno uporabo. In ko je otrok že malo starejši, mama z veseljem, včasih prav s ponosom pove, da zdaj plenic ne potrebujejo več. Morda nikoli več v življenju. Največkrat je tako.

Plenice pa se potem lahko pojavijo spet pri starih in bolnih ljudeh. Prej nihče niti ne pomisli, da bi te utegnilo doleteti kaj takega. Potem pa se zgodi, da človeku zaradi bolezni uhaja voda, da postane nepokreten in ne more računati s tem, da ga bo nekdo v trenutku, ko bo potrebno, lahko prestavil na stranišče ali še veliko podobnih situacij. Človek dobi naenkrat občutek, da se je povrnil nazaj v tisto prvo, začetno obdobje, ko so bile plenice nekaj samoumevnega.

Za odraslega človeka, ki se mu to zgodi, pa to seveda ni tako samoumevno. Največkrat se težko, zelo težko sprijazni s tem. Počuti se oropan svojega...