Vsak škof je najprej pastir. Pogosto me sprašujejo o političnih stališčih. Kako vidim mesto Cerkve v družbi. To zame ni ključno vprašanje. Škof najprej skrbi, da božje ljudstvo, verniki rastejo v veri. Da se vera prenaša novim rodovom. Da je versko življenje v škofiji bogato. Vprašanje mesta Cerkve v družbi je sicer pomembno, vendar se zavedam, da niti v primeru, ko bi imeli Cerkvi zelo naklonjeno oblast, cerkve ne bi bile nič bolj polne. Vprašanje, ali so cerkve polne ali prazne, ni posledica političnega stanja, pač pa stanja verske zavesti med ljudmi. To je moja glavna skrb. Če bom kdaj slabo spal, bom slabo spal zaradi tega, ne pa zaradi vprašanja, ali urad za verske skupnosti vodi gospod Aleš Gulič ali kdo drug.

Nadškof dr. Anton Stres v Dnevnikovem objektivu

_***
To /da verovanje ni le zasebna, ampak tudi javna zadeva/ je bistvena razlika med socializmom oziroma nestrpnostjo do vere in odprto družbo. Vera je osebna stvar, stvar osebnega prem...