»Hvala se pod mizo valja.« Tako ljudska modrost osmeši človekovo posvetno slavohlepnost. Vedno jih je dovolj, ki bi bili radi na vrhu. Merilo za to je zlasti materialno bogastvo.

V Svetem pismu je »slava« ključna beseda, namreč božja slava. Božjo slavo prikazujejo njegova dela. Namenjena so nam. Zato v ljudeh prebujajo hvaležnost Bogu in proslavljanje Boga.

Izredno močno dejanje Boga je učlovečenje Božjega Sina, torej božična skrivnost. Kristus je prišel na svet zato, da bi tu proslavil Očeta. Zato je »slava Očetova«.

Stvarnik želi človeka obdariti s svojo božjo modrostjo, ki je v Bogu od vekomaj do vekomaj. Tako nas pouči prvo berilo (Sir 24,1–2.8–12). Božja modrost deluje v svetišču. »Opravlja službo.« V molitvi, premišljevanju, daritvi v svetišču božja modrost prepoji človeka in občestvo. Spreminja mišljenje. Človek, ki pride v stik z Bogom, zato doživi prenovitev svoje zavesti in drže. Postaja novi človek. Dostojanstven človek z živim občutjem odgovorn...