V slovenski politiki se vse bolj širi navada javnega pisanja pisem: politikom, direktorjem, javnosti ... V njem posamezniki sporočajo osebne poglede na javna vprašanja. Želijo, da ti ne bi bili več zasebni, ampak da bi jih prevzelo čim več ljudi. To seveda načeloma ni napačno; tako je, ko politične osebnosti ne znajo prenesti dejstva, da njihovo mišljenje ni zmagalo, in želijo cilj doseči po ovinku. To je zaplotništvo, ki je v bistvu nedemokratično ali bolje: nepolitično. Če se ukvarjaš s politiko, moraš vedeti, da v njej obstaja določena hierarhija, ki ne zagotavlja posamezniku, da bodo njegovi pogledi zmagali, pa če bodo še tako pametni. Po njegovem mnenju, seveda.

V Sloveniji so se v zadnjih mesecih razmere temeljito spremenile. Namesto napredka in obetavnega razvoja je nastopila recesija. V Ljubljani jo manj čutimo, zunaj nje pa so ljudje zelo prestrašeni in negotovi. Ne vedo, ali bodo naslednje tedne še v službi, ali bo plača in kakšna sploh bo, če že bo. Kolektivne po...