Premišljevanje križevega pota danes poznamo kot obliko pobožnosti do Kristusovega trpljenja; molimo ga navadno ob petkih, še posebej redno in pogosto tudi ob drugih dnevih v postnem času. Kam sega ozadje premišljevalne molitve, kdo je dogodke velikega petka »razdelil« na štirinajst postaj in kako so se iz ljudske pobožnosti razvile pasijonske procesije, smo se pogovarjali s profesorjem cerkvene zgodovine na Teološki fakulteti v Ljubljani prof. dr. Metodom Benedikom.