Postni čas nas z ene strani spominja na krst, z druge pa na spokornost kot pripravo na obhajanje velikonočne skrivnosti. Apostol Peter nas v 2. berilu prve postne nedelje (1 Pt 3,18 - 22) želi opozoriti na tri stvari. Najprej, da je Kristus, umorjen po telesu, a oživljen po Duhu, šel oznanjat duhovom v ječi. Nato na zanimivo število rešenih v Noetovi ladji – v Noetovi ladji se jih je po vodi rešilo osem duš. Na koncu pa še odstre tančico večnosti – po vnebohodu je Kristus na božji desnici in podrejeni so mu angeli, oblasti in moči.

Po prepričanju prve Cerkve (prim. Mt 12,40) je Kristus čas, ki je meril od njegove smrti do vstajenja, prebil v »ječi« in »spodnjem svetu«, v »predpeklu«. Tam je pravičnim oznanil odrešenje. To lepo izrazi starodavna homilija na veliko soboto: »Po svoji smrti je Kristus šel v predpekel, obiskat v smrtni senci sedeče. Kakor hitro ga je zagledal Adam, je nasproti vsem zaklical: Moj Gospod je z vsemi! Kristus je odvrnil Adamu: In s tvojim duhom. Pr...