Katarina piše: Kje naj mlada zakonca črpata moč in iščeta smisel ustvarjanja družine (imeti otroke), ko se nam svet pred očmi ruši in propada? Ko so znamenja tako zelo očitna, da ni upanja.

Draga Katarina, dovoli, da ti v razmišljanje najprej navedem misel iz okrožnice Benedikta XVI. Rešeni v upanju: »Bog je temelj upanja. Ne katerikoli bog, marveč Bog, ki ima človeško obličje in ki nas je ljubil do konca: vsakega posameznika in človeštvo kot celoto ... Edino njegova ljubezen nam daje možnost, da v vsej treznosti vedno znova vzdržimo v svetu, ki po svojem bistvu ni popoln, ne da bi izgubili polet upanja. Njegova ljubezen nam je hkrati jamstvo, da obstaja tisto, kar slutimo le nejasno in vendar najgloblje pričakujemo: življenje, ki je 'resnično' življenje.«

Življenjska izkušnja, v kateri je nastalo tvoje vprašanje, izraža, da ti vse predstavitve življenja, kljub obljubam in brezštevilnim stvarem, ki nas obdajajo, ne zadostujejo za upajoč pogled na življenje.
<...>