Ne gre za to, da bi se hoteli ogniti terapevtski zagrizenosti ali ne bi hoteli sprejeti, da življenje očitno ugaša. Eluana ni terminalna bolnica (brez težav lahko živi še več let), niti ni oseba, ki bi umirala v strašnem trpljenju, niti ni »priklopljena« na kakršen koli aparat. Hranijo jo po sondi skozi nos v želodec, redno zaspi in se zbuja, vsak dan jo dvignejo iz postelje, da bi izvajala fizioterapevtske vaje, in jo posadijo na voziček. Nima preležanin ali kakšne bolezni. Veliko ljudi je v podobnem stanju in za mnoge od njih skrbijo po družinah.

Če pogledamo na zadevo z zdravstvenega stališča, poleg tega lahko trdimo, da:

1. Znanost danes še ni odkrila dokončnih podatkov o trajnem vegetativnem stanju: torej ne more zanesljivo povedati, koliko se te osebe zavedajo same sebe in koliko so povezane z okoljem, niti tega, kako se bo takšno stanje razvijalo.

2. Z več strani prihajajo glasovi, da je treba razlikovati biološko in bio­grafsko življenj...