Ali zdravstveni ukrep v družbi lahko postane bogočastje? Prvo berilo (3 Mz 13,1–2.45–46) na to vprašanje odgovori pritrdilno. Duhovnik v stari zavezi je z bogoslužnim dejanjem razglasil naselje za nečisto, če so v njem nekateri zboleli za gobavostjo. Gobavci so morali takoj oditi na poseben oddaljen kraj. Če se jim je kdo bližal, so ga morali opozoriti z vzkliki: »Nečist, nečist.« Ker je bila na začetku njihove izločitve duhovnikova odločitev pred Bogom, so se zavedali, da z umikom v osamo poslušajo Boga in ga časte. S tem je nastala zavest, da bogočastje sicer ni vedno prijetno, ker pomeni vstop vanj tudi trdoto življenja; toda v temelju gre tu za ljubezen do Boga in do bližnjega. Češčenje Boga je posebej očitno v vsem, kar storimo dobrega za druge.

To plemenito misel razvija naprej drugo berilo (1 Kor 10,31–11,1). Apostol Pavel namreč pravi: »Vse delajte v Božjo slavo!« Ne pohujšujte drugih! Ne okoriščajte se! Celotno delo naj postane bogočastno. Naj postane ljubezen do...