V stikih s tujci se učimo odprtosti
V stikih s tujci se učimo odprtosti
Naša družina od novega leta šteje šest članov: očka Janez, mamica Andreja, Katarina (6), Lucija (4), Peter (2) in Ana (1 mesec). Živimo v Pekingu, kamor smo se iz Ljubljane preselili pred štirimi leti. Ne iz radovednosti, ampak ker je Janez sprejel službo na slovenskem veleposlaništvu in smo šle jaz in prvi dve hčerki seveda z njim. Srečujemo se z drugačno kulturo, navadami in popolnoma drugačnim jezikom, kar sem občutila predvsem jaz. Janez se je z deželo in jezikom srečal že v času študija. Najmanj težav sta imeli dekleti, ki sta nove besede pobirali kar mimogrede. Peter in Ana sta se rodila na Kitajskem. Hvala Bogu je bilo obakrat vse v redu in naša »Kitajčka« dobro napredujeta.
Pred našim odhodom v tujino nama je p. Kokalj, župnik v župniji, kjer smo prej živeli, in dolgoletni misijonar dejal, da morava biti široka in odprta. To je bil za naju dragocen napotek, ki je olajšal naše bivanje in nam po...