»Postanite moji posnemovalci« (1 Kor 11,1).

Najraje bi se kar razjezil na tega, včasih tako nemogočega Pavla, ki mi danes naroča: »Najsi torej jeste ali pijete ali delate kaj drugega, vse delajte v božjo slavo.«

»Hej, Pavel, to je pa preveč! Kaj sploh je božja slava in zakaj ravno božja slava? Kakšno zvezo ima moja jedača ali pijača z božjo slavo? Mar ne pretiravaš, dragi prijatelj? Mar ne veš, da živim v 21. stoletju, v času, ko vsak gleda le na svojo slavo – nase in na svoje koristi? Vse, kar se z menoj in okoli mene dogaja, me žene in nagovarja k temu, naj poskrbim zase, naj bom uspešen in slaven, ti pa mi govoriš o božji slavi. Kaj mi sploh želiš sporočiti?«

Ko tako premišljujem besede – »vse delajte v božjo slavo«, pomislim na vsakdanja opravila: zjutraj se najprej umijem, obrijem, včasih tudi telovadim, se oblečem, popijem kavo, preberem dnevno božjo besedo, v molitvi Bogu izročim dan in vse, ki jih nosim v srcu, potem grem, če le morem, k maš...