Ipavci so zgled čistega rodoljubja
Ipavci so zgled čistega rodoljubja
Prof. dr. Igor Grdina, avtor knjige Ipavci
O kakšni zapuščini govorimo, ko se spominjamo bratov Ipavec? Zakaj so za slovensko glasbeno izročilo tako zelo pomembni?
Vloga Benjamina in Gustava Ipavca – dveh od štirih skladateljev iz iste družine – je v marsikaterem segmentu slovenske glasbe pionirska. Benjamin je napisal prvo slovensko opereto (Tičnik, 1866) in opero (Teharski plemiči, 1892), prvo zares klasično slovensko orkestrsko skladbo (Serenada za »orkester na lok« 1898), prvi slovenski godalni trio (Anina četvorka) in še marsikaj drugega. Gustav pa je bil v pravem pomenu besede ljudski ustvarjalec. Njegove melodije so se širile med preprostimi ljudmi od ust do ust, tudi brez natisa (O mraku, Lastovki v slovo, Slovenec sem, Slovensko dekle, Kje so moje rožice, Dve otvi, Planinska roža …). Po eni strani gre torej za uspešno prizadevanje, da se slovenska glasba dvigne na raven, kakršna je že bila uveljavljena pri drugih, zlasti zahodnoevropskih narodih, po...
O kakšni zapuščini govorimo, ko se spominjamo bratov Ipavec? Zakaj so za slovensko glasbeno izročilo tako zelo pomembni?
Vloga Benjamina in Gustava Ipavca – dveh od štirih skladateljev iz iste družine – je v marsikaterem segmentu slovenske glasbe pionirska. Benjamin je napisal prvo slovensko opereto (Tičnik, 1866) in opero (Teharski plemiči, 1892), prvo zares klasično slovensko orkestrsko skladbo (Serenada za »orkester na lok« 1898), prvi slovenski godalni trio (Anina četvorka) in še marsikaj drugega. Gustav pa je bil v pravem pomenu besede ljudski ustvarjalec. Njegove melodije so se širile med preprostimi ljudmi od ust do ust, tudi brez natisa (O mraku, Lastovki v slovo, Slovenec sem, Slovensko dekle, Kje so moje rožice, Dve otvi, Planinska roža …). Po eni strani gre torej za uspešno prizadevanje, da se slovenska glasba dvigne na raven, kakršna je že bila uveljavljena pri drugih, zlasti zahodnoevropskih narodih, po...