Sveti Benedikt iz Aniane, benediktinski opat, reformator meništva

Otroštvo in mladostna leta so Witizu, kasneje Benediktu, začrtovala bleščeče in brezskrbno življenje plemiča bistrega in prijetnega značaja, vzgojenega na dvoru, spretnega v vseh mogočih veščinah. Vse je kazalo, da je pred njim bleščeča vojaška pot, če si vmes ne bi premislil in začel iskati bolj plemenitega cilja v svojem življenju. K temu mu je pomagal dogodek, ki bi se kmalu končal tragično, za Benedikta pa je bil pravi preobrat. Z vojsko Karla Velikega se je v Italiji boril proti Langobardom, ko je nekoč iz narasle reke Ticino s težavo rešil svojega brata, ki je po nesreči padel vanjo. Dogodek ga je spodbudil k razmišljanju o minljivosti in vrednosti človeškega življenja, zato se je odločil, da želi služiti nebeškemu kralju. Začel se je postiti, se vedno bolj zatekati v samoto in ceniti molk. Ob pomoči slepega meniha Vidmarja, ki ga je srečal v Italiji...