»Vse v večjo božjo slavo!« (sv. Ignacij Lojolski)
»Vse v večjo božjo slavo!« (sv. Ignacij Lojolski)
Ob 40-letnici samostojne slovenske jezuitske province
V času po drugem vatikanskem koncilu, ko so bili redovniki in redovnice povabljeni k vrnitvi k prvotnim karizmam ustanoviteljev, so se slovenski jezuiti – po večletnem prizadevanju predvsem p. Miha Žužka – ločili od hrvaške province in leta 1969 zaživeli v samostojni slovenski provinci. Čeprav je bila skupina 88 »prijateljev v Gospodu«, kot se imenujejo člani Družbe Jezusove, že takrat med najmanjšimi provincami na svetu, se je provinca »ponašala« z izjemno odprtostjo: več kot polovica (46) slovenskih patrov je delovalo v misijonih ali v mednarodnih jezuitskih ustanovah, 30 slovenskih jezuitov pa je bilo v tistem času vključenih v province drugih držav.
Po štiridesetih letih se je razmerje spremenilo, a je v primerjavi z 90 provincami Družbe Jezusove, v katerih danes živi skoraj 19 tisoč jezuitov na vseh celinah, še vedno posebno: kar 21 od 58 slovenskih jezuitov danes živi in dela v tujini – najv...
V času po drugem vatikanskem koncilu, ko so bili redovniki in redovnice povabljeni k vrnitvi k prvotnim karizmam ustanoviteljev, so se slovenski jezuiti – po večletnem prizadevanju predvsem p. Miha Žužka – ločili od hrvaške province in leta 1969 zaživeli v samostojni slovenski provinci. Čeprav je bila skupina 88 »prijateljev v Gospodu«, kot se imenujejo člani Družbe Jezusove, že takrat med najmanjšimi provincami na svetu, se je provinca »ponašala« z izjemno odprtostjo: več kot polovica (46) slovenskih patrov je delovalo v misijonih ali v mednarodnih jezuitskih ustanovah, 30 slovenskih jezuitov pa je bilo v tistem času vključenih v province drugih držav.
Po štiridesetih letih se je razmerje spremenilo, a je v primerjavi z 90 provincami Družbe Jezusove, v katerih danes živi skoraj 19 tisoč jezuitov na vseh celinah, še vedno posebno: kar 21 od 58 slovenskih jezuitov danes živi in dela v tujini – najv...