Znamenito Frančiškovo spoznanje o popolnem veselju lahko prilagodimo takole: Ko bi prišli pred domačo hišo ponoči vsi premraženi, umazani in lačni in nas domač človek, ki bi nam prišel odpret, zato ne bi prepoznal in bi nas ozmerjal kot ničvredneža, nas pahnil nazaj v mraz, tam pa še pretepel in odpodil od hiše, mi pa bi to prenesli, ne da bi se branili, ker bi mislili na Jezusovo trpljenje in z ljubeznijo sprejeli to žalitev kot preizkušnjo, ki jo Bog dopušča iz ljubezni do nas, bi nas napolnilo popolno veselje.

»Veseli in raduj se iz vsega srca!« Tako v prvem berilu (Sof 3,14–18a) poziva ljudstvo prerok Sofonija. Zakaj se velja tako zelo veseliti? Zato, ker Bog posega v dogajanje na zemlji. Boga doživljajo navzočega v svoji sredi. Kako Bog poseže v človeško dogajanje? Ljudstvo reši pravične božje obsodbe, ker jim zato, ker se kesajo in pokorijo, odpusti grehe. Ker odstrani njihove sovražnike, sovražne napadalce, jih reši tudi njihove očitno krivične obsodbe. Božja navzoč...