V naših gorah, najpogosteje tik nad gozdno mejo, prebiva skrivnostna ptica. Svojemu okolišu je zvesta vse leto, tudi tedaj, ko visokogorje pestijo snežni zameti in se le stežka dokoplje do hrane. Le skromnemu številu gornikov je bila dana sreča, da so bili priče svatovanju zaljubljenih samcev, navadno na hribovski čistini, na zaplati med ruševjem ali na visokogorskih barjih.



Ruševca (Tetrao tetrix) imenujemo tudi mali petelin. Pri nas je napogostejši v Alpah, medtem ko drugod po Evropi, zlasti na severu, naseljuje tudi nižinska barja. Samec je črno obarvan z značilno belo progo na perutih, vidno predvsem pri leteči ptici. V času svatovanja zgodaj spomladi ima samec izražene kričeče rdeče obrvi, ki so v bistvu kožne gube, izstopajoče iz perja. V tem obdobju ga krasi tudi lirasto oblikovan rep, zaradi katerega se ga je oprijelo tretje ime, škarjevec. Značiln...