Mamina zapuščina
Nenehno se mi dogajajo stvari, ki me silijo k pisanju. Tudi tokrat je tako. V novembru smo se poslovili od naše 94-letne mame. Na materialno zapuščino nisem čakala, ker je bilo že vse prej urejeno. Ob pregledovanju nekaterih njenih zapisov (rada je pisala in brala) pa sem naletela na seznam verskega tiska, ki ga je redno prejemala in prebirala: tednik Družina, Prijatelj, Ognjišče, Svetogorska kraljica, Salezijanski vestnik, Mir – odmev Medžugorja in Glasnik kraljice miru s Kureščka. In prav ta seznam je zame dragocena zapuščina, ki sicer ne leži na nobenem bančnem računu, a vabi k posnemanju in poslanstvu obenem. Mama, ki je obiskovala italijansko šolo in je nadvse cenila materni (slovenski) jezik, je bila velika ljubiteljica knjige. Ker ni obvladala knjižnega jezika, se je učila ob meni. Ko sem se učila ali pa reševala slovnične naloge, mi je rekla: »Beri na glas!« Tako sva skupaj sklanjali, postavljali ločila, urili izgovorjavo črke »l« (kar ji je delalo...